Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov