Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov