Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Londonski radio BBC govoril slovensko, Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo, Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: **Posnetek* Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
22. aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala "Radio London" skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov