Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 30. april

30.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Mrak (1906-1986) dramatik kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje, referent za propagando Slovenskega domobranstva, z balkona Pretorske palače v Kopru spregovorijo v slovenskem jeziku

Leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame. Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil Mrakovo gledališče; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšla v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo Marija Tudor.

Leta 1917 se je v Mariboru rodil pravnik, pisatelj in publicist Stanko Kociper. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo in tedaj tudi začel pisati prozo. Po italijanski kapitulaciji se je pridružil slovenskemu domobranstvu in postal referent za propagando ter urednik lista Slovenski domobranec. Jeseni 1944 je bil domnevno zaradi nestrinjanja z nemškimi oblastmi ob cenzuriranju njegovih govorov iz domobranstva odpuščen, postal je osebni tajnik generala Leona Rupnika, leta 1945 pa tudi njegov zet. O kolaboraciji in njeni naslonitvi na oborožene sile okupatorja je leta 1994 povedal *Posnetek Ob koncu vojne je Stanko Kociper zapustil Slovenijo ter se po begunskem taborišču odselil v Argentino. Tam je bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije. Kociper je leta 1942 napisal roman Goričanec, v katerem poveličuje ljubezen do zemlje in kmečkega življenja. Zanj je leto pozneje prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljana. Zadnje njegovo delo je knjiga spominov Kar sem živel, v kateri je popisal svoje življenje in zlasti delovanje v domobranskih vrstah med vojno in neposredno po njej. Stanko Kociper se je rodil leta 1917 v Mariboru.

30. aprila 1945 so v Koper prispele prve enote slovenske partizanske vojske. Naslednjega dne, v torek, 1. maja 1945, je bila na Piazzi Roma, zdajšnjem Titovem trgu, velika slovesnost, na kateri se je zbrala množica prebivalcev. Kronisti so ob tem zapisali, da se je tedaj prvič v zgodovini mesta zbranim na trgu z balkona Pretorske palače spregovorilo tudi v slovenskem jeziku.


Na današnji dan

6266 epizod

Na današnji dan

6266 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 30. april

30.04.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Mrak (1906-1986) dramatik kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje, referent za propagando Slovenskega domobranstva, z balkona Pretorske palače v Kopru spregovorijo v slovenskem jeziku

Leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame. Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil Mrakovo gledališče; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšla v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo Marija Tudor.

Leta 1917 se je v Mariboru rodil pravnik, pisatelj in publicist Stanko Kociper. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo in tedaj tudi začel pisati prozo. Po italijanski kapitulaciji se je pridružil slovenskemu domobranstvu in postal referent za propagando ter urednik lista Slovenski domobranec. Jeseni 1944 je bil domnevno zaradi nestrinjanja z nemškimi oblastmi ob cenzuriranju njegovih govorov iz domobranstva odpuščen, postal je osebni tajnik generala Leona Rupnika, leta 1945 pa tudi njegov zet. O kolaboraciji in njeni naslonitvi na oborožene sile okupatorja je leta 1994 povedal *Posnetek Ob koncu vojne je Stanko Kociper zapustil Slovenijo ter se po begunskem taborišču odselil v Argentino. Tam je bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije. Kociper je leta 1942 napisal roman Goričanec, v katerem poveličuje ljubezen do zemlje in kmečkega življenja. Zanj je leto pozneje prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljana. Zadnje njegovo delo je knjiga spominov Kar sem živel, v kateri je popisal svoje življenje in zlasti delovanje v domobranskih vrstah med vojno in neposredno po njej. Stanko Kociper se je rodil leta 1917 v Mariboru.

30. aprila 1945 so v Koper prispele prve enote slovenske partizanske vojske. Naslednjega dne, v torek, 1. maja 1945, je bila na Piazzi Roma, zdajšnjem Titovem trgu, velika slovesnost, na kateri se je zbrala množica prebivalcev. Kronisti so ob tem zapisali, da se je tedaj prvič v zgodovini mesta zbranim na trgu z balkona Pretorske palače spregovorilo tudi v slovenskem jeziku.


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov