Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Mrak (1906-1986) dramatik kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje, referent za propagando Slovenskega domobranstva, z balkona Pretorske palače v Kopru spregovorijo v slovenskem jeziku
Leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame. Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil Mrakovo gledališče; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšla v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo Marija Tudor.
Leta 1917 se je v Mariboru rodil pravnik, pisatelj in publicist Stanko Kociper. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo in tedaj tudi začel pisati prozo. Po italijanski kapitulaciji se je pridružil slovenskemu domobranstvu in postal referent za propagando ter urednik lista Slovenski domobranec. Jeseni 1944 je bil domnevno zaradi nestrinjanja z nemškimi oblastmi ob cenzuriranju njegovih govorov iz domobranstva odpuščen, postal je osebni tajnik generala Leona Rupnika, leta 1945 pa tudi njegov zet. O kolaboraciji in njeni naslonitvi na oborožene sile okupatorja je leta 1994 povedal *Posnetek Ob koncu vojne je Stanko Kociper zapustil Slovenijo ter se po begunskem taborišču odselil v Argentino. Tam je bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije. Kociper je leta 1942 napisal roman Goričanec, v katerem poveličuje ljubezen do zemlje in kmečkega življenja. Zanj je leto pozneje prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljana. Zadnje njegovo delo je knjiga spominov Kar sem živel, v kateri je popisal svoje življenje in zlasti delovanje v domobranskih vrstah med vojno in neposredno po njej. Stanko Kociper se je rodil leta 1917 v Mariboru.
30. aprila 1945 so v Koper prispele prve enote slovenske partizanske vojske. Naslednjega dne, v torek, 1. maja 1945, je bila na Piazzi Roma, zdajšnjem Titovem trgu, velika slovesnost, na kateri se je zbrala množica prebivalcev. Kronisti so ob tem zapisali, da se je tedaj prvič v zgodovini mesta zbranim na trgu z balkona Pretorske palače spregovorilo tudi v slovenskem jeziku.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Mrak (1906-1986) dramatik kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje, referent za propagando Slovenskega domobranstva, z balkona Pretorske palače v Kopru spregovorijo v slovenskem jeziku
Leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame. Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil Mrakovo gledališče; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšla v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo Marija Tudor.
Leta 1917 se je v Mariboru rodil pravnik, pisatelj in publicist Stanko Kociper. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo in tedaj tudi začel pisati prozo. Po italijanski kapitulaciji se je pridružil slovenskemu domobranstvu in postal referent za propagando ter urednik lista Slovenski domobranec. Jeseni 1944 je bil domnevno zaradi nestrinjanja z nemškimi oblastmi ob cenzuriranju njegovih govorov iz domobranstva odpuščen, postal je osebni tajnik generala Leona Rupnika, leta 1945 pa tudi njegov zet. O kolaboraciji in njeni naslonitvi na oborožene sile okupatorja je leta 1994 povedal *Posnetek Ob koncu vojne je Stanko Kociper zapustil Slovenijo ter se po begunskem taborišču odselil v Argentino. Tam je bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije. Kociper je leta 1942 napisal roman Goričanec, v katerem poveličuje ljubezen do zemlje in kmečkega življenja. Zanj je leto pozneje prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljana. Zadnje njegovo delo je knjiga spominov Kar sem živel, v kateri je popisal svoje življenje in zlasti delovanje v domobranskih vrstah med vojno in neposredno po njej. Stanko Kociper se je rodil leta 1917 v Mariboru.
30. aprila 1945 so v Koper prispele prve enote slovenske partizanske vojske. Naslednjega dne, v torek, 1. maja 1945, je bila na Piazzi Roma, zdajšnjem Titovem trgu, velika slovesnost, na kateri se je zbrala množica prebivalcev. Kronisti so ob tem zapisali, da se je tedaj prvič v zgodovini mesta zbranim na trgu z balkona Pretorske palače spregovorilo tudi v slovenskem jeziku.
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov