Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Skladatelj Janko Ravnik (1891–1982) in njegova filmska ustvarjalnost, smučarski polet čez 100 metrov, kraj, ki se mu je povojna slovenska oblast odrekla, prvo zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije

Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. **Posnetek** Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Pred 90 leti je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil pred 130 leti v Bohinjski Bistrici.

Leta 1920 se je v Podnartu na Gorenjskem rodil smučarski skakalec Rudi Finžgar. Bil je prvi slovenski smučarski skakalec, ki je preskočil 100 metrov. To se je zgodilo marca 1947, ko je Finžgar pristal pri 102 metrih, čeprav naj bi po drugih podatkih na tekmovanju 2. marca 1941 skakalec Albin Novšak s padcem doskočil pri 103 metrih, Rudi Finžgar pa brez padca pri 101 metru. Leta 1944 je organiziral partizansko smučarsko delavnico, ki je pomenila temelj za razvoj poznejšega Elana.

Kraj Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, ki je danes samostojna občina, ima burno zgodovino prizadevanj, da je po drugi svetovni vojni ostal v okviru Slovenije. Takoj po osvoboditvi 7. maja 1945 je območje zdajšnje občine Razkrižje in sosednje, zdaj hrvaške občine Štrigova pripadlo Sloveniji. Toda že čez slabo leto, aprila 1946, se je takratno slovensko politično vodstvo obema krajema odreklo v korist Hrvaške. To se je zgodilo po tistem, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, v katerem Razkrižja in Štrigove ni bilo več na seznamu slovenskih naselij. Slovensko politično vodstvo je oba kraja brez vednosti prebivalstva priključilo Hrvaški. V obeh šolah se je takoj začel pouk v hrvaškem jeziku. Ljudje so se temu uprli in s protesti dosegli, da so jim oblasti jeseni leta 1946 vrnile slovenske učitelje. Delegacija domačinov je leta 1947 odšla v Beograd k zveznim oblastem. Tako so dosegli, da je območje zdajšnje občine Razkrižje spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa je ostala na Hrvaškem, saj so tamkajšnje oblasti prizadevanja krajanov po priključitvi Sloveniji brutalno zatrle.

Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov − Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije.
Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah 10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik.
Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.