Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev lavantinske škofije na Koroškem, pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje, v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš, vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze
10. maja 1228 je salzburški nadškof Eberhard drugi ustanôvil lavantinsko škofijo s sedežem v Št. Andražu v Lábotski dolini na Koroškem. Na ozemlju salzburške nadškofije je bila leta 1072 iz dediščine Svete Eme oziroma Eme Krške ustanovljena krška škofija, v 13. stol. pa je nadškof Eberhard II. ustanovil tri tako imenovane lastniške škofije: leta 1216 škofijo Chiemsee na Bavarskem, leta 1218 škofijo Seckau na Štajerskem in nazadnje leta 1228 lavantinsko škofijo s sedežem v Šent Andražu. Njeno ozemlje, določeno leta 1244, je bilo skromno. Prvotno je obsegalo območje med Labodom in Št. Andražem do Lipnice na vzhodu in na jugu do Drave med Dravogradom in Breznom oziroma Ožbaltom ob Dravi. Do sprememb je prišlo v času jožefinskih cerkvenih reform. Po spremembi škofijskih meja je lavantinska škofija pridobila celjsko okrožje na Štajerskem in velikovško na Koroškem, medtem ko je sekavski škofiji morala odstopiti štajersko ozemlje severno od Drave. Sedež škofije je po izvedenih reformah še zmeraj ostal v Št. Andražu na Koroškem. Po nekajkratnih poskusih za preselitev je škof Anton Martin Slomšek leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor. S tem je škofija pridobila mariborsko okrožje na Štajerskem, velikovško pa je pripadlo krški škofiji.
Pesnik, pisatelj in dramatik - velikan slovenske književnosti – Ivan Cankar je sprva pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Njegova številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. V povesti Tujci je razgrnil tragiko življenja slovenskih umetnikov, v svojem najobsežnejšem romanu Na klancu je opisal svojo družino in predvsem mater, v Križu na gori je poveličeval ljubezen in domovino, »učitelja idealista« ter socialne in politične razmere na Slovenskem je opisal v povesti Martin Kačur, v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica pa upornega kmečkega hlapca. V zbirki črtic Moje življenje pripoveduje o svojem otroštvu in v Podobah iz sanj o strahotah vojne. V dramah je bičal negativne družbene sile, v politično življenje pa je posegel s kritičnimi in polemičnimi spisi, v katerih je bistro, duhovito in jedko razgrnil svoje nazore. Kot najbojevitejši pripadnik slovenske moderne je sodeloval tudi v politiki. Angažiral se je v socialdemokratskem gibanju in svoje ideje vključeval v literarna dela. Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki.
10. maja 1903, ob pol treh popoldne je na današnji Meškovi ulici v Slovenj Gradcu, ki se je v tistih časih imenovala Cerkvena ulica, izbruhnil požar. V eni uri je pogorelo 77 hiš, ki so bile tedaj večinoma krite s skodlami iskro požara pa je veter zanesel tudi na zvonik cerkve sv. Elizabete. V požaru po znanih podatkih ni bilo smrtnih žrtev med ljudmi, je pa poginilo kar nekaj živali. Domačim gasilcem je na pomoč priskočilo deset okoliških gasilskih društev, iz Maribora pa so prišli pomagat s posebnim vlakom. Na pomoč je priskočila tudi vojska iz Celovca, cesar pa je daroval 10 tisoč kron. Po zaslugi krajevnega fotografa Janeza Andrejca je o tistem obdobju ohranjenih veliko fotografij.
Leta 1945 je v Ljubljano prišla Narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Z balkona Univerze so tedaj spregovorili Oton Župančič, Josip Vidmar in glavni govornik Boris Kidrič, prvi povojni predsednik slovenske vlade. V radijskem arhivu hranimo tudi posnetek nagovora Edvarda Kocbeka Posnetek**. Narodno vlado Slovenije je na Kongresnem trgu pričakala velika množica ljudi z zastavami, napisi in cvetjem.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev lavantinske škofije na Koroškem, pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje, v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš, vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze
10. maja 1228 je salzburški nadškof Eberhard drugi ustanôvil lavantinsko škofijo s sedežem v Št. Andražu v Lábotski dolini na Koroškem. Na ozemlju salzburške nadškofije je bila leta 1072 iz dediščine Svete Eme oziroma Eme Krške ustanovljena krška škofija, v 13. stol. pa je nadškof Eberhard II. ustanovil tri tako imenovane lastniške škofije: leta 1216 škofijo Chiemsee na Bavarskem, leta 1218 škofijo Seckau na Štajerskem in nazadnje leta 1228 lavantinsko škofijo s sedežem v Šent Andražu. Njeno ozemlje, določeno leta 1244, je bilo skromno. Prvotno je obsegalo območje med Labodom in Št. Andražem do Lipnice na vzhodu in na jugu do Drave med Dravogradom in Breznom oziroma Ožbaltom ob Dravi. Do sprememb je prišlo v času jožefinskih cerkvenih reform. Po spremembi škofijskih meja je lavantinska škofija pridobila celjsko okrožje na Štajerskem in velikovško na Koroškem, medtem ko je sekavski škofiji morala odstopiti štajersko ozemlje severno od Drave. Sedež škofije je po izvedenih reformah še zmeraj ostal v Št. Andražu na Koroškem. Po nekajkratnih poskusih za preselitev je škof Anton Martin Slomšek leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor. S tem je škofija pridobila mariborsko okrožje na Štajerskem, velikovško pa je pripadlo krški škofiji.
Pesnik, pisatelj in dramatik - velikan slovenske književnosti – Ivan Cankar je sprva pisal pesmi; njegova zbirka »Erotika« pomeni poleg Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v slovensko moderno. Pozneje se je posvetil predvsem prozi in dramatiki. Njegova številna prozna dela izpričujejo pisateljevo videnje tedanje slovenske družbe. V povesti Tujci je razgrnil tragiko življenja slovenskih umetnikov, v svojem najobsežnejšem romanu Na klancu je opisal svojo družino in predvsem mater, v Križu na gori je poveličeval ljubezen in domovino, »učitelja idealista« ter socialne in politične razmere na Slovenskem je opisal v povesti Martin Kačur, v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica pa upornega kmečkega hlapca. V zbirki črtic Moje življenje pripoveduje o svojem otroštvu in v Podobah iz sanj o strahotah vojne. V dramah je bičal negativne družbene sile, v politično življenje pa je posegel s kritičnimi in polemičnimi spisi, v katerih je bistro, duhovito in jedko razgrnil svoje nazore. Kot najbojevitejši pripadnik slovenske moderne je sodeloval tudi v politiki. Angažiral se je v socialdemokratskem gibanju in svoje ideje vključeval v literarna dela. Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki.
10. maja 1903, ob pol treh popoldne je na današnji Meškovi ulici v Slovenj Gradcu, ki se je v tistih časih imenovala Cerkvena ulica, izbruhnil požar. V eni uri je pogorelo 77 hiš, ki so bile tedaj večinoma krite s skodlami iskro požara pa je veter zanesel tudi na zvonik cerkve sv. Elizabete. V požaru po znanih podatkih ni bilo smrtnih žrtev med ljudmi, je pa poginilo kar nekaj živali. Domačim gasilcem je na pomoč priskočilo deset okoliških gasilskih društev, iz Maribora pa so prišli pomagat s posebnim vlakom. Na pomoč je priskočila tudi vojska iz Celovca, cesar pa je daroval 10 tisoč kron. Po zaslugi krajevnega fotografa Janeza Andrejca je o tistem obdobju ohranjenih veliko fotografij.
Leta 1945 je v Ljubljano prišla Narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Z balkona Univerze so tedaj spregovorili Oton Župančič, Josip Vidmar in glavni govornik Boris Kidrič, prvi povojni predsednik slovenske vlade. V radijskem arhivu hranimo tudi posnetek nagovora Edvarda Kocbeka Posnetek**. Narodno vlado Slovenije je na Kongresnem trgu pričakala velika množica ljudi z zastavami, napisi in cvetjem.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov