Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov