Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov