Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov