Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov