Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko in »Naprej zastava slave«, “Ribarski zakon za Kranjsko”, slovenski arhitekt pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis, temelji prvega protituberkuloznega sanatorija pri nas
Slikar, konservator in potopisec Ivan Frankè sodi med začetnike slovenskega realizma. Šolal se je pri uglednih slikarjih Jožefu Kogovšku in Franzu Goldensteinu ter na dunajski in beneški akademiji. Slikal je portrete in krajine ter religiozne kompozicije. Bil je učitelj risanja v Kranju in Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi s konservatorstvom in bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Veliko je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda in ta potovanja opisal v črticah. Pisal je tudi o umetnostnih starinah na Gorenjskem, o slovenskih umetnostnozgodovinskih spomenikih ter o ribištvu. Bil je namreč začetnik umetne vzreje postrvjih vrst pri nas in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko”. Ivan Franke se je rodil pred 180 leti v Dobju pri Škofji Loki.
16. maja 1860 je Davorin Jenko na Dunaju zložil napev pesmi Naprej, zastava slave Simona Jenka. **Posnetek** Pesem katere odlomek smo slišali v izvedbi partizanskega pevskega zbora in godbe nekdanje milice se je izkazala primerna za koračnico in je kmalu postala neuradna slovenska himna. Prvič so jo zapeli oktobra v letu nastanka na Bésedi, kot so takrat pravili kulturnim prireditvam slovenskega društva na Dunaju. Odtlej so pesem peli na koncu Bésed, na taborih in drugih narodnih prireditvah. V Kraljevini Jugoslaviji je bila del državne himne. Za slovensko himno je veljala vse do druge polovice osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bila za narodno in kasneje državno himno izbrana Prešernovo Zdravljico v uglasbitvi skladatelja Stanka Premrla.
Arhitekt in urbanist Ivan Jager sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku med začetnike sodobne slovenske arhitekture. Med njegovimi deli je bila na Slovenskem najpomembnejša notranja ureditev kavarne na Dvornem trgu v Ljubljani z motivi iz narodne umetnosti iz leta 1898. V secesijskem slogu je opremil več knjig ljubljanskega založnika Schwentnerja, med njimi Župančičevi Čašo opojnosti in Pisanice ter Cankarjeve Vinjete in dramsko delo Za narodov blagor. Leta 1902 se je preselil v Združene države in tam nadaljeval svoje urbanistično delo. V ameriških krajih, kjer živijo Slovenci, je sezidal nekaj cerkva v historičnih slogih, njegovo najpomembnejše delo pa je urbanistični načrt za mesto Minneapolis. Arhitekt in urbanist Ivan Jager se je rodil pred 150. leti v Bistri pri Vrhniki.
Zdravnik internist Otto Haus je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na leta 1888 na Dunaju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko in »Naprej zastava slave«, “Ribarski zakon za Kranjsko”, slovenski arhitekt pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis, temelji prvega protituberkuloznega sanatorija pri nas
Slikar, konservator in potopisec Ivan Frankè sodi med začetnike slovenskega realizma. Šolal se je pri uglednih slikarjih Jožefu Kogovšku in Franzu Goldensteinu ter na dunajski in beneški akademiji. Slikal je portrete in krajine ter religiozne kompozicije. Bil je učitelj risanja v Kranju in Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi s konservatorstvom in bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Veliko je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda in ta potovanja opisal v črticah. Pisal je tudi o umetnostnih starinah na Gorenjskem, o slovenskih umetnostnozgodovinskih spomenikih ter o ribištvu. Bil je namreč začetnik umetne vzreje postrvjih vrst pri nas in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko”. Ivan Franke se je rodil pred 180 leti v Dobju pri Škofji Loki.
16. maja 1860 je Davorin Jenko na Dunaju zložil napev pesmi Naprej, zastava slave Simona Jenka. **Posnetek** Pesem katere odlomek smo slišali v izvedbi partizanskega pevskega zbora in godbe nekdanje milice se je izkazala primerna za koračnico in je kmalu postala neuradna slovenska himna. Prvič so jo zapeli oktobra v letu nastanka na Bésedi, kot so takrat pravili kulturnim prireditvam slovenskega društva na Dunaju. Odtlej so pesem peli na koncu Bésed, na taborih in drugih narodnih prireditvah. V Kraljevini Jugoslaviji je bila del državne himne. Za slovensko himno je veljala vse do druge polovice osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bila za narodno in kasneje državno himno izbrana Prešernovo Zdravljico v uglasbitvi skladatelja Stanka Premrla.
Arhitekt in urbanist Ivan Jager sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku med začetnike sodobne slovenske arhitekture. Med njegovimi deli je bila na Slovenskem najpomembnejša notranja ureditev kavarne na Dvornem trgu v Ljubljani z motivi iz narodne umetnosti iz leta 1898. V secesijskem slogu je opremil več knjig ljubljanskega založnika Schwentnerja, med njimi Župančičevi Čašo opojnosti in Pisanice ter Cankarjeve Vinjete in dramsko delo Za narodov blagor. Leta 1902 se je preselil v Združene države in tam nadaljeval svoje urbanistično delo. V ameriških krajih, kjer živijo Slovenci, je sezidal nekaj cerkva v historičnih slogih, njegovo najpomembnejše delo pa je urbanistični načrt za mesto Minneapolis. Arhitekt in urbanist Ivan Jager se je rodil pred 150. leti v Bistri pri Vrhniki.
Zdravnik internist Otto Haus je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na leta 1888 na Dunaju.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov