Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Davorin Jenko in »Naprej zastava slave«, “Ribarski zakon za Kranjsko”, slovenski arhitekt pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis, temelji prvega protituberkuloznega sanatorija pri nas

Slikar, konservator in potopisec Ivan Frankè sodi med začetnike slovenskega realizma. Šolal se je pri uglednih slikarjih Jožefu Kogovšku in Franzu Goldensteinu ter na dunajski in beneški akademiji. Slikal je portrete in krajine ter religiozne kompozicije. Bil je učitelj risanja v Kranju in Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi s konservatorstvom in bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Veliko je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda in ta potovanja opisal v črticah. Pisal je tudi o umetnostnih starinah na Gorenjskem, o slovenskih umetnostnozgodovinskih spomenikih ter o ribištvu. Bil je namreč začetnik umetne vzreje postrvjih vrst pri nas in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko”. Ivan Franke se je rodil pred 180 leti v Dobju pri Škofji Loki.

16. maja 1860 je Davorin Jenko na Dunaju zložil napev pesmi Naprej, zastava slave Simona Jenka. **Posnetek** Pesem katere odlomek smo slišali v izvedbi partizanskega pevskega zbora in godbe nekdanje milice se je izkazala primerna za koračnico in je kmalu postala neuradna slovenska himna. Prvič so jo zapeli oktobra v letu nastanka na Bésedi, kot so takrat pravili kulturnim prireditvam slovenskega društva na Dunaju. Odtlej so pesem peli na koncu Bésed, na taborih in drugih narodnih prireditvah. V Kraljevini Jugoslaviji je bila del državne himne. Za slovensko himno je veljala vse do druge polovice osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bila za narodno in kasneje državno himno izbrana Prešernovo Zdravljico v uglasbitvi skladatelja Stanka Premrla.

Arhitekt in urbanist Ivan Jager sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku med začetnike sodobne slovenske arhitekture. Med njegovimi deli je bila na Slovenskem najpomembnejša notranja ureditev kavarne na Dvornem trgu v Ljubljani z motivi iz narodne umetnosti iz leta 1898. V secesijskem slogu je opremil več knjig ljubljanskega založnika Schwentnerja, med njimi Župančičevi Čašo opojnosti in Pisanice ter Cankarjeve Vinjete in dramsko delo Za narodov blagor. Leta 1902 se je preselil v Združene države in tam nadaljeval svoje urbanistično delo. V ameriških krajih, kjer živijo Slovenci, je sezidal nekaj cerkva v historičnih slogih, njegovo najpomembnejše delo pa je urbanistični načrt za mesto Minneapolis. Arhitekt in urbanist Ivan Jager se je rodil pred 150. leti v Bistri pri Vrhniki.

Zdravnik internist Otto Haus je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na leta 1888 na Dunaju.