Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov