Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov