Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov