Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov