Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija postane 176. članica OZN, prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, akademski klub Vesna z bistvom narodnega izročila v likovno umetnost, urednik prve slovenske revije za računalništvo
Teološki pisec Filip Trpin se je rodil leta 1603 ali leto pozneje v Selcih nad Škofjo Loko. V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 1676 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.
Leta 1903 je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški plati pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takšnim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.
Novinar, urednik in prevajalec Vilko Novak je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik osrednjega uredništva, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je leta 1937 v Mariboru.
Predsednik generalne skupščine organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije, slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana pa so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija postane 176. članica OZN, prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, akademski klub Vesna z bistvom narodnega izročila v likovno umetnost, urednik prve slovenske revije za računalništvo
Teološki pisec Filip Trpin se je rodil leta 1603 ali leto pozneje v Selcih nad Škofjo Loko. V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 1676 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.
Leta 1903 je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko narodno usmerjeni, po umetniški plati pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takšnim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.
Novinar, urednik in prevajalec Vilko Novak je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik osrednjega uredništva, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je leta 1937 v Mariboru.
Predsednik generalne skupščine organizacije združenih narodov Šamir Šihabi je 22. maja 1992 malo pred pol enajsto dopoldne po ameriškem času razglasil Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico organizacije, slovensko delegacijo pod vodstvom predsednika Milana Kučana pa so pospremili na sedeže v slovenski klopi med Salomonskimi otoki in Singapurjem v prednjih vrstah kongresne dvorane. Za našo državo so v Združene narode uradno sprejeli še Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Uro pozneje so s posebnim ceremonialom in nagovorom generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pred palačo dvignili zastave treh na novo sprejetih držav. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno poosamosvojitveno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov