Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov