Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov