Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice

Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.

Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.

Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.

Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice

Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.

Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.

Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.

Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov