Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slikar in grafik Ivan Kos - mojster liričnega realizma, naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani, urednica Cicibana in književnica, 30 let od strelov iz ptujske vojašnice
Pred 250 leti se je v Ljubljani rodil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.
Slikar in grafik Ivan Kos je študiral na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je ustalil v lirično obarvanem realizmu. Slikar in grafik Ivan Kos se je rodil leta 1895 v Gornji Radgoni.
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in potem nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila leta 1914 v Koprivi na Krasu.
Dan po armadni obkolitvi 710. učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru in ugrabitvi poveljnika enot TO v Mariboru, podpolkovnika Vladimirja Miloševiča, torej na današnji dan pred 30 leti, je bil Boris Fras, uslužbenec Elektra Maribor, s sodelavcem napoten, da v okviru blokad vojašnic Jugoslovanske ljudske armade odklopi dobavo električne energije vojašnici na Ptuju. Ko je delo opravil in zapuščal objekt bližnjega transformatorja, je nanj streljal armadni vojak. Padel je, ranjen v levo koleno. S poškodovano nogo se je sam zvlekel do bližnje hiše, kjer sta mu mladoletnika pomagala v hišo ter nudila prvo pomoč. Sodelavec je medtem iz bližnje trgovine poklical številko 92 in sporočil o dogodku. Armadni vojaki so hišo obkolili in zahtevali, da ga predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. V tistem času je prispelo reševalno vozilo in zdravnik ga je oskrbel, vojaki pa niso dopustili, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Ko je bil že v rešilcu, so ga skušali potegniti iz vozila, češ da ga bodo oni odpeljali v vojaško bolnišnico. Uprl se je, tako da ga niso mogli izvleči. Tudi zdravnik in miličniki, ki so takrat že prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Poveljujoči armadni častnik mu je ob tem tudi prislonil pištolo ob glavo in grozil. *Posnetek* V nadaljevanju pogajanj so vendarle dopustili, da ga je reševalno vozilo odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Boris Fras, nadzorni monter ptujske enote družbe Elektro Maribor, je bil prvi, zoper katerega je pripadnik Jugoslovanske ljudske armade ob zaostritvi odnosov uporabil strelno orožje in ga huje ranil. Zvečer je pod kolesi armadnega oklepnika pred vojašnico na Ljubljanski ulici v Mariboru umrl protestnik – Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju.
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov