Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.
26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.
Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.
Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.
26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.
Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.
Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov