Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. maj

27.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov

Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.

Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.

Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon
. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.

Arheologinja Iva Mikl Curk
je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. maj

27.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov

Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.

Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.

Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon
. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.

Arheologinja Iva Mikl Curk
je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

23. december - "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

22. december - pionir vesoljske in raketne tehnike

Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

21. december - ustanovitelj Družbe Svetega Cirila in Metoda

Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

20. december - lipa ob skladateljevi hiši

Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

19. december - šahovski strateg in virtuoz pozicijske igre

Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.12.2022

18. december - Prešernova hči napisala spomine na očeta

V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

17. december - diplomat z Bleda v boju za pravične meje

Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

16. december - Primorski rojak med garibaldinci

Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk

Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

14. december - Rudolfova – gorenjska železniška proga

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.12.2022

13. december -"Lepo je, veš, mama, lepo je živeti …."

Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

12. december - prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine

Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


Stran 35 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov