Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arhitekt Jaroslav Černigoj (1905-1989) najmlajši diplomant profesorja Jožeta Plečnika, začetek habsburške vladavine, sloviti skladatelj in zborovodja, ob osamosvojitvi za BBC poročal iz Slovenije
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Jaroslav Černigoj je leta 1929 diplomiral pri prof. Jožetu Plečniku na oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete. Posnetek** V začetku tridesetih let 20. stoletja sta z Aleksandrom Devom v Mariboru ustanovila projektivni biro, katerega delo pomeni temelje sodobne mariborske arhitekture. Njune realizacije, zlasti Hranilnica dravske banovine, zgrajena na začetku tridesetih let, kažejo odmik od Plečnikovih izhodišč v smeri funkcionalizma, hkrati pa ohranjajo pretehtano kompozicijo in skrbno oblikovanje detajlov. Leta 1935 se je Černigoj zaposlil pri mestnem gradbenem uradu in pozneje izdelal regulacijski načrt Maribora ter več projektov za ureditev nekaterih mestnih ambientov. Med njimi tudi nekdanjo Mestno in meščansko šolo - sedanjo Osnovno šolo Franceta Prešerna v Žolgarjevi ulici v Mariboru - ki je bila zgrajena leta 1936. Po koncu vojn e je sodeloval pri obnovi Maribora in pripravil nov regulacijski načrt. Kot arhitekt konservator republiškega Zavoda za spomeniško varstvo je po letu 1957 obnavljal mariborsko stolnico in baziliko na Ptujski Gori ter Rimsko nekropolo v Šempetru v Savinjski dolini. Ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovanjem in publicistiko. Jaroslav Černigoj se je rodil leta 1905 v Bovcu.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je pred 70 leti na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
Novinar in publicist Drago Lavrenčič je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, potem pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za tiskovno agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator razmer v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je pod psevdonimom Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arhitekt Jaroslav Černigoj (1905-1989) najmlajši diplomant profesorja Jožeta Plečnika, začetek habsburške vladavine, sloviti skladatelj in zborovodja, ob osamosvojitvi za BBC poročal iz Slovenije
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Jaroslav Černigoj je leta 1929 diplomiral pri prof. Jožetu Plečniku na oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete. Posnetek** V začetku tridesetih let 20. stoletja sta z Aleksandrom Devom v Mariboru ustanovila projektivni biro, katerega delo pomeni temelje sodobne mariborske arhitekture. Njune realizacije, zlasti Hranilnica dravske banovine, zgrajena na začetku tridesetih let, kažejo odmik od Plečnikovih izhodišč v smeri funkcionalizma, hkrati pa ohranjajo pretehtano kompozicijo in skrbno oblikovanje detajlov. Leta 1935 se je Černigoj zaposlil pri mestnem gradbenem uradu in pozneje izdelal regulacijski načrt Maribora ter več projektov za ureditev nekaterih mestnih ambientov. Med njimi tudi nekdanjo Mestno in meščansko šolo - sedanjo Osnovno šolo Franceta Prešerna v Žolgarjevi ulici v Mariboru - ki je bila zgrajena leta 1936. Po koncu vojn e je sodeloval pri obnovi Maribora in pripravil nov regulacijski načrt. Kot arhitekt konservator republiškega Zavoda za spomeniško varstvo je po letu 1957 obnavljal mariborsko stolnico in baziliko na Ptujski Gori ter Rimsko nekropolo v Šempetru v Savinjski dolini. Ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovanjem in publicistiko. Jaroslav Černigoj se je rodil leta 1905 v Bovcu.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je pred 70 leti na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
Novinar in publicist Drago Lavrenčič je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, potem pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za tiskovno agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator razmer v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je pod psevdonimom Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov