Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov