Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov