Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov