Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov