Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Šlander (1909-1941) eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem, prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi, Slovenik – papeški zavod v Rimu, Pred 30 leti je STA odposlala prvo vest
Kemičarka Ana Mayer, poročena Kansky, je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. 15. julija 1920 je postala prva doktorica znanosti na leto prej ustanovljeni ljubljanski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Na poti do najvišje stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala premagati in preskočiti številne administrativne in ideološke ovire. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila podjetje, ki je proizvajalo širok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Med vojno so okupacijske oblasti tovarno zaplenile, po vojni pa je bila nacionalizirana, tako je Ana Kansky zadnja leta preživela kot učiteljica kemije. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
Politični aktivist Slavko Šlander se je v Rogaški Slatini izučil za zobotehnika, po preselitvi v Celje pa je deloval v društvu “Svoboda”, v sindikatih in Komunistični partiji. Leta 1933 so ga zaradi političnega delovanja aretirali; tri leta strogega zapora je prebil v Mariboru in Sremski Mitrovici. Nato je do februarja 1940, ko je odšel v ilegalo, deloval kot partijski organizator. Aprila naslednjega leta je postal sekretar pokrajinskega komiteja za severno Štajersko, avgusta pa so ga Nemci v Mariboru aretirali in ustrelili. V preiskovalnem zaporu jim ni uspelo izvedeti niti njegovega pravega imena, zato je na razglasu o usmrtitvi talcev zapisan kot Franz Weber. Slavko Šlander – rodil se je leta 1909 v Dolenji vasi pri Žalcu – je bil že med vojno razglašen za narodnega heroja.
Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je potekal 2. vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila junija 1973, ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.
20. junija pred 30 leti je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila svojo prvo novico. Zamisel o ustanovitvi lastne nacionalne agencije se je v Sloveniji pojavila že v osemdesetih letih, predvsem v tedanjih opozicijskih krogih. S prvimi demokratičnimi volitvami in pozneje s procesom osamosvajanja Slovenije pa je ideja oživela, predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Agencija je začela delovati v skromnih razmerah, z nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalnimi stroji, osebnim računalnikom in telefaksoma, po katerih so prvi sodelavci STA pošiljali zbrane informacije. Prva vest se je glasila: »Z današnjim dnem začenja STA – Slovenska tiskovna agencija – s poskusnim oddajanjem.«
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov