Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov