Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov