Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

28.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave

Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.

Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.

Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.

Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

28.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave

Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.

Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.

Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.

Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov