Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov