Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov