Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Novice, časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika, prva znana nesreča na Triglavu, svetovni rekord v metu diska za ženske, predstavnik slovenskega ekspresionističnega pesništva
5. julija 1822 se je v Triglavskem pogorju zgodila prva znana nesreča. Stotnik in zemljemerec Antonio von Bosio se je s pomočnikom, dvema vodnikoma in petimi nosači iz Srednje vasi v Bohinju odpravil na Triglav, da bi na njegovem vrhu postavil triangulacijsko piramido za sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske. Bosio je do popoldneva opravljal meritve in spregledal, da se je medtem vreme poslabšalo. Izkušeni domačini so svetovali, da bi se takoj vrnili v dolino, a jih vodja ni poslušal. Nosači in eden od vodnikov so sestopili, trojica je ostala na gori, ki jo je zajelo hudo neurje. Ponoči je može, pokrite s šotorskim platnom, večkrat oplazila strela, kar je bilo usodno za vodnika Antona Korošca.
Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" celo glede jezika tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Pred 95 leti je Marija Križ, članica damske sekcije ljubljanskega atletskega društva Primorje, postavila svetovni rekord v metu diska za ženske. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov