Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov