Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov