Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov