Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ludvik Mrzel (1904-1971) iz gledališča na politični sodni proces, slovensko zavetišče starostnikov v Kaliforniji, vojna svetovnih razsežnosti, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Društveni delavec Frank Aleš se je leta 1903 izselil v Združene države Amerike in tam kmalu postal član več slovenskih rudarskih podpornih društev, od leta 1909 pa tudi član Slovenske narodne podporne jednote. Leta 1951 je bil eden najpomembnejših pobudnikov graditve prvega slovenskega zavetišča za starostnike v Fontani v Kaliforniji. Rodil se je leta 1886 na Dobênem pri Domžalah.
Pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel je bil že kot dijak zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča. Tam so nekatere uprizoritve kmalu vzbudile ideološke očitke in kmalu so ga na zahtevo hišnega partijskega sekretarja izključili iz vrst komunistične partije. Kmalu nato so ga aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Svojo življenjsko zgodbo tistega časa je zaupal pisatelju Branku Hoffmanu, ta pa jo je uporabil pri pisanju svojega romana z naslovom Noč do jutra. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Prevajal je tudi ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik, prevajalec, po poklicu časnikar Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
Leta 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru.
Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po radijskem predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Neveljaven email naslov