Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov