Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. avgust

07.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.

Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. avgust

07.08.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

S težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovine Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča, začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem pred 130 leti uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil pred 100 leti v Notranjih Goricah pri Brezovici.

Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. *Posnetek Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; Hlapce so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru – ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to. TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih vidimo tudi v filmih. Veliko jih je zgorelo v filmu Užiška republika, goreli pa so tudi v filmu Kellys Heroes, ki je bil posnet na Hrvaškem.


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov