Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Porušen in čez devet let spet odprti solkanski železniški most, prizadevanja za javno rabo slovenščine v 17. stoletju, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator

Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.

Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila leta 1874 v Ljubljani.

Leta 1913 se je v Kranju rodil slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.

Leta 1927 so italijanske železnice vnovič odprle Solkanski železniški most, ki je bil zgrajen leta 1905, odprt pa 19. julija 1906, ko je prestolonaslednik Franc Ferdinand odprl odsek železniške povezave med Jesenicami in Trstom kot najtežjim odsekom druge železniške povezave med prestolnico Dunajem in največjim pristaniščem monarhije Trstom. Med prvo svetovno vojno ga je v času umika iz Gorice – v noči na 9. avgust 1916 z 930 kg eksploziva porušila avstro-ogrska armada. Solkanski most s kamnitim lokom razpona 85 metrov je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole in hkrati zadnji veliki kamniti železniški most, ki je bil na prelomu stoletij zgrajen na železniških povezavah Avstro-Ogrske. Še danes slovi po drugem najdaljšem kamnitem loku na svetu in po najdaljšem kamnitem loku med železniškimi mostovi. Leta 1985 je bil razglašen za tehniški spomenik.