Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk
Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.
Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.
Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk
Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.
Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.
Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov