Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk
Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.
Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.
Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk
Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
V Ljubljani se je leta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.
Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.
Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Neveljaven email naslov