Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pot do novega Deželnega gledališča, vitez, ki je gradil železniške povezave, župan avstrijskega Gradca iz Slovenskih goric, protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne
Leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
Trinajstega avgusta 1927 je delavski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo leta 1934. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
Avgusta 1938 je bila v Mariboru napovedana velika slovesnost, posvečena 20. obletnici nastanka nove države – Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – kraljevine Jugoslavije. V napetem ozračju po priključitvi Avstrije tretjemu rajhu so se oblasti zbale širših protinacističnih protestov in izražanja narodne zavesti, zato so jubilejno slovesnost prepovedale. Demonstracije proti nacistični grožnji in zunanjepolitični usmeritvi vlade Milana Stojadinoviča so res organizirali. Udeleženci so zahtevali politično in vojaško naslonitev Jugoslavije na Češkoslovaško, Francijo in Sovjetsko zvezo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pot do novega Deželnega gledališča, vitez, ki je gradil železniške povezave, župan avstrijskega Gradca iz Slovenskih goric, protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne
Leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
Trinajstega avgusta 1927 je delavski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo leta 1934. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
Avgusta 1938 je bila v Mariboru napovedana velika slovesnost, posvečena 20. obletnici nastanka nove države – Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – kraljevine Jugoslavije. V napetem ozračju po priključitvi Avstrije tretjemu rajhu so se oblasti zbale širših protinacističnih protestov in izražanja narodne zavesti, zato so jubilejno slovesnost prepovedale. Demonstracije proti nacistični grožnji in zunanjepolitični usmeritvi vlade Milana Stojadinoviča so res organizirali. Udeleženci so zahtevali politično in vojaško naslonitev Jugoslavije na Češkoslovaško, Francijo in Sovjetsko zvezo.
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov