Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov