Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov