Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Elvira Kralj (1900-1978) prva dobitnica Borštnikovega prstana, slovenski bonton, »Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi«, pred stoletjem so Slovenci dobili novega vladarja
Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil leta 1840 v Mengšu.
Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.
Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Posnetek* Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka leta 1970 tudi Borštnikov prstan.
Na današnji pred 100 leti je umrl kralj Peter 1. Karađorđević. Še istega dne ga je na prestolu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zamenjal sin Aleksander, ki je sicer kot regent sprva Srbiji in nato novi državi vladal namesto očeta že vse od junija 1914. Tako je kot princ regent Kraljevine Srbije sprejel delegacijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, s katero so izvedli združitev obeh držav v skupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi njegove podpore ideji jugoslovanstva, unitarizma in državnega centralizma je dobil vzdevek Zedinitelj. Kot eno izmed prvih dejanj v vlogi princa regenta nove kraljevine je Aleksander podpisal odlok o zemljiški reformi, ki je poskrbela za razbitje velikih fevdalnih posestev in razdelitev zemlje med več kot pol milijona kmetov po celotni državi. Malo pred smrtjo njegovega očeta, kralja Petra I., je ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejela t. i. vidovdansko ustavo, ki je uzakonila Aleksandrovo željo po centralizmu in unitarizmu, državo spremenila v ustavno monarhijo in kralju dala močna pooblastila. Državi je vladal do oktobra 1934, ko je med obiskom Francije v Marseillu postal žrtev atentata.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov