Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Vladimir Kante (1905-1945) tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca, ljudsko štetje v Trstu, pionir hokeja na Slovenskem, naše prvo civilno letališče

Vladimir Kante, policijski uradnik in verjetno najpomembnejši obveščevalec Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1905 v Šmarjah pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral leta 1941, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami nasprotnikov okupacijskih oblasti in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec pri ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in dvakrat obešen – prvič neuspešno, saj so mu prijateljski sodelavci v policiji narezali vrv. Slovenska javnost je za njegovo usodo izvedela šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, verjetno zato, ker so bili številni njegovi sodelavci tedaj še živi. Kantetova tragična zgodba je brez dvoma povezana z vprašanjem gestapovskega vdora v Osvobodilno fronto in zato tudi z obračuni, ki so med politično izpostavljenimi posamezniki in skupinami trajali še desetletja po drugi svetovni vojni.

V Trstu in okolici je pred 110 leti potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.

Športni delavec, hokejist in častnik Ludovik Žitnik je po učiteljišču v Ljubljani leta 1939 v Beogradu končal še enoletno šolo za telesno kulturo. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj v Mariboru in Kranju, potem je bil interniran v Gonars, leta 1943 pa je odšel v partizane. V letih od 1929 do 1941 je igral nogomet in hokej pri ljubljanskem klubu Ilirija. Nastopil je na prvi uradni hokejski tekmi v Sloveniji leta 1932 v Kamniku in sedem let pozneje kot član jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Po vojni je bil več let član hokejskega kluba Partizan v Beogradu in pozneje mednarodni hokejski sodnik in športni organizator. Ludovik ali Luce Žitnik se je rodil leta 1913 v Ljubljani.

20. avgusta 1933 so v Mostah na vzhodu Ljubljane za promet odprli prvo civilno letališče na Slovenskem. Po prvi svetovni vojni je bilo najprej ustanovljeno jugoslovansko podjetje za zračni promet Aeroput, prva redna proga je bila med Zagrebom in Beogradom, v Sloveniji pa so za potniški promet uporabljali vojaško in športno letališče v Šiški. Z odprtjem letališča v Polju je stekel letalski promet do Zagreba in Beograda, že naslednje leto pa tudi do Celovca in na Dunaj. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je bilo namenjeno vojaškemu in športnemu letalstvu.